Dejstva o spolni zlorabi in nadlegovanju ter pogosta vprašanja

1. Dejstva o spolni zlorabi in nadlegovanju
2 . Pogosta vprašanja o spolnem nasilju

1. Dejstva o spolni zlorabi in nadlegovanju

 

Podatki za Slovenijo (vir Policija) kažejo, da se v zadnjih letih povečuje število kaznivih dejanj  spolnega nasilja nad otroki. V zadnjih petih letih je policija obravnavala kar 1.080 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Povečano število prijavljenih kaznivih dejanj vzbuja ambivalenten odnos. Po eni strani je naraščajoče število lahko alarmanten podatek, po drugi strani pa so visoke številke lahko odraz povečanih aktivnosti in prizadevanj policije, žrtvam bolj prijazne in prilagojene zakonodaje ter povečanja občutljivosti in ozaveščenosti ljudi.

 

2. Pogosta vprašanja o spolnem nasilju

Žrtve spolnega nasilja se med drugimi posledicami porajajo tudi štveilna vprašanja. Obenem pa se njeni bližnji morda ne bodo počutili pripravljene odgovarjati nanja.

Na tem mestu pojasnjujemo nekatera pogosta vprašanja v zvezi s spolnim nasiljem.

Kaj je spolno nasilje?

Na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo (DNK) spolno nasilje opredeljujejo kot vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo. Izjema je spolno nasilje nad otroki, kjer ni nujno, da otrok določeno dejanje spolnega nasilja razume kot prisilo, kar ne pomeni, da ne gre za spolno zlorabo. Spolno nasilje je vsakršno vedenje, ki ga oseba doživlja kot vdor v njeno telesno integriteto, ki omejuje njeno pravico do odločanja o lastnem telesu ter prekorači osebne meje.

Prav tako pri DNK opozarjajo, da spolnega nasilja ne povezujemo zgolj s fizično prisilo oziroma s silo ter da se ne osredotočimo na to, ali žrtev morda ni izrazila svojega nestrinjanja. Velikokrat je za žrtve v trenutku napada varneje, če se ne upirajo, kar pa ne pomeni, da so na zlorabo pristale. Spolno nasilje se pogosto dogaja tudi v partnerski zvezi, kjer povzročitelji večinoma uporabljajo bolj prikrite oblike prisile.

Kateri so najpogostejši primeri spolnega nasilja?

  • neprimerne pripombe o telesu/delih telesa žrtve, namigovanje na spolnost;
  • neželeno dotikanje, poljubljanje, božanje;
  • neželeno otipavanje;
  • siljenje osebe v spolne prakse, ki si jih ne želi;
  • zahteva po spolnem odnosu v zameno za službo, za napredovanje v službi, za višje ocene …;
  • prikazovanje revij, slik, posnetkov s spolno vsebino žrtvi, če žrtev tega ne želi;
  • siljenje žrtve v proizvajanje materiala s spolno vsebino;
  • neprimerno razkazovanje svojega golega telesa, slačenje in razkazovanje genitalij, ki ga žrtev ne želi;
  • zahtevanje od žrtve, da razkazuje svoje golo telo in/ali genitalije;
  • masturbacija v prisotnosti žrtve brez pristanka žrtve;
  • zahteva, da žrtev masturbira pred storilcem, čeprav tega ne želi;
  • posilstvo;
  • vtikanje predmetov v nožnico ali v danko;
  • spolno suženjstvo ali trpinčenje;
  • prisiljevanje v prostitucijo …

 

Kaj je posilstvo?

Preprosto povedano: če ni privolitve v spolni odnos, gre za posilstvo.

Kaj storiti neposredno po spolnem napadu?

Če si žrtev spolnega napada, poskušaj pobegniti od storilca oziroma ga pregnati.

Če se fizično upiraš, naj tvoj cilj ne bo fizično premagati storilca, temveč pobegniti.

Če ima storilec orožje, se mu NE upiraj s silo! To bi namreč lahko predstavljalo še dodatno nevarnost. Poskušaj ostati čim bolj miren/a. Ne stori ničesar, kar bi lahko (dodatno) razburilo storilca. Poskušaj ga pregovoriti da odloži orožje. Pogovarjaj se s storilcem in skušaj vzpostaviti z njim odnos ter pri tem vzbuditi sočutje, razumevanje.

Če storilec ni oborožen, ga boš morda lahko prestrašil/a, odvrnil/a njegovo pozornost ali ga celo fizično ranil/a do te mere, da boš lahko pobegnil/a. V tem primeru se poskušaj fizično upreti, če oceniš, da to ne bo pomenilo dodatne nevarnosti. Upiranje z uporabo priročnih predmetov (škarjice, pilica za nohte, ...) in tudi drugih predmetov za samoobrambo (plinski razpršilec, ...) je v večini primerov zelo učinkovito za odvrnitev napada. Priporočjivo je, da tudi glasno kričiš: “NA POMOČ”, “POLICIJA”, “POŽAR”, ... ali storiš kaj drugega, kar bo pritegnilo pozornost in priklicalo pomoč ali prestrašilo storilca.

Poskušaj si zapomniti storilčev videz (kadar je storilec neznan) in kakršne koli posebnosti v zvezi z njim, ki bi lahko pomagale pri policijski preiskavi in pripomogle k njegovi prepoznavi.

Kaj storiti, če si žrtev spolnega nasilja?

Če si bil žrtev spolnega nasilja, čim prej podaj ustno ali pisno prijavo na policijsko postajo. Na podlagi prijave bodo policisti pričeli s preiskovanjem suma storitve kaznivega dejanja. Policisti bodo potrebovali čim več informacij o kaznivem dejanju (kdaj in kjeje bilo storjeno, na kakšen način, kdoje storilec oziroma čimbolj podroben opis neznanega storilca, ...). Zelo pomembno je, da jim čim boj podrobno opišeš resnične okoliščine dogajanja. Tovrstni podatki so namreč zelo pomembni za dokazovanje kaznivega dejanja. Spraševali te bodo tudi o zelo intimnih stvareh, povezanih s kaznivim dejanjem. Policisti bodo odkrivali in zbirali materialne dokaze. Prosili te bodo, da jim izročiš oblačila, ki si jih nosil/a ob dogodku, in druge morebitne predmete (odeje, prevleke, ...), prosili te bodo tudi, da greš na zdravniški pregled. Obvestila bodo policisti pridobili tudi od morebitnih prič in drugih oseb, ki bi Iahko dale informacije, koristne za preiskavo kaznivega dejanja.

Kakšne pravice imaš kot žrtev kaznivega dejanja?

Kot žrtev kaznivega dejanja imaš PRAVICO do:

  • informacij o policijski preiskavi in njenem zaključku,
  • biti seznanjen s svojo vlogo v postopku policijske preiskave,
  • do izvoda zapisnika o prijavi kaznivega dejanja, ki jo podaš na policiji,
  • po prijavi kaznivega dejanja na policiji imaš pravico do vložitve predloga za uveljavitev premoženjsko pravnega zahtevka,
  • do pritožbe,
  • pravne pomoči odvetnika,
  • do pomoči in podpore zaupne osebe, ki te lahko spremlja v postopkih na policiji, sodišču, centru za socialno delo in drugje, kjer želiš,
  • do pomoči in podpore pristojnih vladnih institucij (zdravstvenih, centrov za socialno delo, svetovalnih centrov, ...) in nevladnih organizacij za pomoč žrtvam.

 

Kako se lahko izogneš spolnemu nasilju?

  • Zapomni si. VEDNO IMAŠ PRAVICO REČI “NE” NEŽELENEMU SPOLNEMU KONTAKTU! Lahko se zgodi, da oseba ne bo takoj sprejela tvoje zavrnitve, v tem primeru še večkrat odločno ponovi, da nočeš spolnega kontakta. Če se počutiš ogrožen/a in oseba noče upoštevati tvojega sporočila se umakni.
  • Zabave, družabna srečanja in druge priložnosti, predvsem v večernih in nočnih urah, zapuščaj v skupini oseb, ki jim res lahko zaupaš. V gostinskih lokalih in na zabavah ne puščaj svoje pijače “brez nadzora”, saj ti lahko potencialni storilec v pijačo doda različna sredstva (npr. "drogo za posilstvo”). Prav tako od oseb, ki jih ne poznaš oziroma jim ne zaupaš, ne sprejemaj pijač, ki niso v zaprti embalaži.
  • Ponoči se izogibaj neosvetljenim, samotnim ulicam, soseskam. Vozilo puščaj na osvetljenih delih parkirišča. Če opaziš, da ti kdo sledi, pojdi do najbližje osvetljene stavbe (hiše, trgovine, ...). Če v bližini ni nobene osebe ali stavbe, kamor bi se lahko zatekel/a, pri sebi pa imaš mobilni telefon, pokliči domov, prijatelja ali policijo.
  • Ponoči hodi v spremstvu prijateja/prijateljev, če je to mogoče. Če te kdo, ki ga ne poznaš oziroma mu ne zaupaš, vabi v vozilo in ti ponuja prevoz, ga zavrni.
  • Če si v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru, v primeru nasilja poskušaj oditi ven. Če imaš možnost, pokliči policijo, svoje domače, prijatelja.
  • Izogibaj se štopanju, še zlasti, če si sam. Če se odločiš za štopanje, upoštevaj, da je varneje je štopati v dvoje ali v skupini. Ne vstopaj v avto, v katerem je tudi sovoznik. Če te bo voznik začel ogovarjati na neprimeren način, odločno povej, da te to ne zanima, in zahtevaj, da vozilo ustavi, nato izstopi. Ne uživaj pijač ali hrane, ki ti jo ponudi voznik. Enaka previdnost velja pri morebitnem povabilu  v gostinski lokal.
  • Pred vstopom v vozilo se prepričaj, kako se bi v primeru poizkusa nasilja najlažje ubranil in izstopil iz vozila (kje in kako se odklenejo/odprejo vrata vozila); prav tako si zapomni ali zapiši registrsko številko ter tip avtomobila.